ADHEZIVNI KAPSULITIS ali sindrom zamrznjene rame - o sindromu in kako pomagamo s fizioterapijo na domu

Če začnemo čisto na začetku, ugotovimo, da izvor pojava adhezivnega kapsulitisa ni popolnoma znan (premalo raziskav). Dejavniki tveganja za razvoj vključujejo sladkorno bolezen, genetsko predispozicijo in težave s ščitnico (hipertiroidizem).

Potem je prav, da razčlenimo besede, ki zvenijo zapleteno. Adhezija pomeni "zlepljeno", v našem primeru "zlepljeno tkivo". Kapsula pa je sklepna ovojnica, ki ovija sklep. Ščiti ga in podmazuje, prehranjuje sklepni hrustanec. ITIS je pa končnica, ki opozarja na vnetje.

Zanj sta značilni močna bolečina in omejena gibljivost, ki otežujeta izvajanje dnevnih aktivnosti posameznika in posledično zmanjšujeta kakovost življenja.

Adhezivni kapsulitis se deli v podskupine nekako tako:

• primarna ali idiopatska, katerega spremljata bolečina, zmanjšanje aktivnega in pasivnega obsega gibljivosti,

• sekundarna, kateri je rezultat notranjih dejavnikov, kot so burzitis, tendonitis, poškodbe rotatorne manšete, artritis, ali zunanjih dejavnikov, kot so bolezni srca in pljuč, možganska kap, Parkinsonova bolezen ali zlomi nadlahtnice.

• (nekateri omenjajo tudi:) terciarna podskupina.

Sindrom zamrznjene rame naj bi se razvijal po fazah:

1. V prvi fazi (angl. pain) pacient občuti ostro bolečino v predelu narastišča deltaste mišice (lat. m. deltoideus), s hkratnim zmanjšanjem pasivnega in aktivnega obsega gibljivosti – predvsem pri gibih fleksije, abdukcije, notranje in zunanje rotacije. Pogosta je pojavnost nočne bolečine in nezmožnost spanja na oboleli rami. Prav tako je prisotna bolečina sklepne ovojnice ramenskega sklepa ob globoki palpaciji. Faza traja do 3 mesece. Razlikovanje med prvo fazo zamrnjene rame in ostalimi patologijami ramenskega sklepa je zaradi nespecifičnih simptomov težko, a je izguba obsega gibljivost v smeri zunanje rotacije (ob nepoškodovanih mišicah rotatorne manšete) ključen znak za prepoznavo zamrznjene rame. S histološkega vidika je vidna vnetna reakcija vlaken brez adhezij ali skrajšav sklepne ovojnice (Neviaser, Hannafin, 2010). Cilj zdravljenja predstavlja zmanjšanje bolečine z odpravo vnetja.

   
   

2. V drugi fazi (angl. freezing stage) so simptomi prisotni že 3 do 9 mesecev s kronično bolečino, predvsem ponoči in ob koncu giba, in progresivnim zmanjšanjem obsega gibljivosti v smeri fleksije, abdukcije, notranje in zunanje rotacije. To fazo predstavljata 4 kombinacija akutnega vnetja notranje sklepne ovojnice (lat. sinovitis) in njene progresivne skrajšave (Neviaser, Hannafin, 2010). V tej fazi je cilj zdravljenja, poleg zmanjšanja bolečine in vnetja, ponovna vzpostavitev biomehanike v ramenskem sklepu.

   
   

3. V tretji fazi (angl. frozen stage) so simptomi prisotni od 9 do 15 mesecev. Pacient toži predvsem o togosti ramenskega sklepa, občutek mehanske blokade na koncu giba. Omejena sta aktivni in pasivni obseg giba v smeri fleksije, abdukcije, notranje in zunanje rotacije. Opazi se znatna izguba obsega gibljivosti v prej naštetih smereh. Bolečina je prisotna le na koncu obsega giba in ponoči. Sklepna ovojnica je minimalno vneta, a je v njej prisotnih več adhezij. Zdravljenje je usmerjeno predvsem v terapijo za izboljšanje izgube v obsegu giba in funkcije ramenskega sklepa.

   
   

4. V zadnji, četrti fazi pacient občuti minimalno bolečino in progresivno izboljšanje v obsegu gibljivosti. Kronična fibroza nadomesti vnetni sinovitis. Faza traja od 15 do 24 mesecev. Cilj zdravljenja je obdržati fiziološki obseg gibljivosti in funkcije ramenskega sklepa brez povzročanja bolečine in vnetja.

   
   
   
   

kako prepoznati sindrom?

Najbolj uporabljeni kriteriji za diagnozo, s strani različnih avtorjev v obstoječi literaturi,

-je pojav bolečine, ki zmanjša kakovost življenja,

-pojavnost nočne bolečine,

-zmanjšanje obsega aktivne in pasivne gibljivosti več kot 30º v smeri zunanje rotacije.

ZDRAVLJENJE adhezivnega kapsulitisa oziroma sindroma zamrznjene rame

Zdravljenje ZR je dolgotrajno in naporno, tako za pacienta kot za terapevta, saj vključuje različne oblike zdravljenja za odpravo simptomov in njihovih posledic. Cilj je ponovno doseči stanje nebolečega in učinkovitega ramenskega sklepa.. Fizioterapija je najpogosteje predpisana oblika zdravljenja pri pacientih z ZR, predvsem za preprečevanje skrajšav sklepne ovojnice in izboljšanje obsega gibljivosti v kasnejših fazah patologije.

Obravnava je sestavljena iz različnih postopkov fizioterapije – od različnih oblik fizikalne terapije, zdravstvene vzgoje pacienta, do različnih postopkov manualne terapije.. Uporaba fizikalnih agensov in terapevtskih vaj izboljša težave nastale zaradi ZR, z izjemo rotacij ramenskega sklepa. Kombinacija terapevtskih vaj in manualne terapije vpliva na zmanjšanje bolečine in povečanje obsega gibljivosti ter funkciji.

Terapija na domu zato ni nikakršna ovira pri rehabilitaciji. Prav nasprotno. Znano je, da se pacienti, ki so obravnavani v svojem lastnem okolju, uspešno rehabilitirajo. Pri obravnavi adhezivnega kapsulitisa ne potrebujemo posebnega prostora, tudi rekviziti so lahko povsem običajni- brisače, žoge, trakovi, palice in podobno. Zato fizioterapija na domu ponuja prav tako uspešno okrevanje kot kjerkoli drugje. Za obravnavo vnetij pa fizioterapevti na domu uporabimo prenosne naprave (laserji, ultrazvoki, magneti...) ali krioterapijo. Tukaj si pa sposodimo vaš zmrzovalnik, saj predstavlja terapijo z ledom, ali termoterapijo, ki zahteva vaš lonec in vodo.