NE POZABIMO NA SVOJCE BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI!

Svojci so ena izmed ogroženih in ranljivih, a skritih skupin prebivalstva z vidika zdravstva. Kot posledica težkih nalog, ki ga zahteva skrbništvom nad obolelim z možgansko kapjo. Tako svojci, oziroma skrbniki pogosteje zbolevajo zaradi stalnih stisk in stresa.

Premalo se govori o svojcih, ki morajo prav tako čez vse faze sprejemanja takega bolnika in dejstev, kako se bo skrbelo za bolnika po kapi, ali to zmorejo, ali bi ga raje premestili v dom, kjer bi zanj skrbeli. Imajo mnogo vprašanj in občutek odgovornosti, ter bojazen pred tem, da bi bili krivični do »svojega«, ki ga je ravnokar (pri)zadela možganska kap.

Veliko stanj, ki so opisani v zgornjem delu članka, se običajno prepleta pri bolnikih po kapi. Take osebnostne spremembe svojcem predstavljajo velik izziv. Zbrati morajo veliko mero potrpežljivosti, da se lahko prebijejo iz dneva v dan. Vendar je potrebno zavedanje, da bolnik po možganski kapi ne izbira razpoloženja in mesta poškodbe možganov. Zato je nujno potrebno razumeti, da niso postali zlonamerni, vendar se jim dogajajo nagle spremembe v obnašanju in čutenju, izven svoje zavesti.

Ker prihaja do agresije, tako fizične kot verbalne, je dobro, da se svojci pripravijo na sebi najbližji način sprejemanja in reagiranja na tako vedenje; kako »stisniti zobe« in pravilno reagirati, da ne pride do še večjih eksplozij? Kako naj se po takem dogodku pomirim? Na koga se naj obrnem po pomoč? Ali si lahko razdelimo skrbništvo v težki situaciji s še kom? Kako se lahko razbremenim?

Zelo pomembno je, da svojec/skrbnik takega bolnika, NE POZABI NASE! Čeprav je včasih zelo težko izvedljivo (kot takrat, ko se predajaš novorojencu ali dojenčku) poiskati čas zase, bo/je to nujno potrebno. Zavedati se morate, da skrbnikovo psiho-fizično počutje igra najpomembnejšo vlogo. Kako dolgo bo lahko taki posameznik skrbel za bolnika po možganski kapi, če sam propada? Precej ironično, vendar resnično: kdor pozabi na ravnovesje med skrbjo za bolnika in skrbjo zase, zboli.

Potrebno je/ bo poiskati način, kako se razbremeniti! Potrebno je tudi najti način, kot sem že omenila, kako ohraniti »mirno kri« oziroma pretvoriti negativna čustva (jeza, žalost, užaljenost) ali celo trmavost, v razumevanje bolnika, kadar on izraža jezo preko žalitev, agresije na skrbnika. To je zelo težek izziv. Takšen trening zahteva kar nekaj časa, vendar poskusite razmišljati širše: ko vam uspe pri takem bolniku občutiti neobsojanje in »mirno kri«, vam bo v življenju precej lažje. To vpliva na vse situacije tekom življenja. Telo ne doživi stresa v nenadnem razburjenju in človek se nauči ne jemati osebno stvari, ki zares niso njegove. Če se vrnem nazaj na situacijo med skrbnikom in bolnikom, bo pa vsaj na tem področju ohranjeno telo in psihološki nivo. Tako se izognemo bolezni, ki jo zmeraj prinaša stres in stalna napetost.

Predlagam da vsak skrbnik bolnika po možganski kapi razmisli kje je njegovo ravnovesje med skrbjo zase in med skrbjo za bolnika.