UTESNITVENI SINDROM KARPALNEGA KANALA: o sindromu in pristop fizioterapije na domu in drugje

Število primerov v naši fizioterapiji na domu je tolikšno, da sem se odločila napisati nekaj o sindromu. Tako si lažje predstavljate kaj to sploh je, kako do njega privede in kako se ga fizioterapija (v našem primeru) na domu loti. Pa poglejmo...

Najprej poglejmo kako do tega sploh privede;

Karpalni kanal je kostno-vezivna ožina, kar pomeni, da je iz ene strani obdan s kostmi in iz druge z ligamenti in kitami mišic. Po ožini potekajo mediani živec (nervus medianus) in štiri kite na površju ležečih flektornih mišic prstov(tiste, ki krčijo prste) ter štiri globoko ležeče kite flektornih mišic prstov (tudi te krčijo prste), pa še ena tetiva dolge palčeve mišice upogibalke (flexor pollicis longus).

Mediani živec spoznajmo malenkost natančneje, saj je kot posledica kasneje opisanih pojavov le-ta oškodovan;

Je eden glavnih živcev v roki. Izvira kot skupina živčnih korenin v vratu, ki se nato združijo. Potuje po nadlahti čez komolec v podlahet in nato skozi karpalni kanal do prstov. Živec sestavljajo dvoje vlaken: Senzorna vlakna (vlakna, ki nam omogočijo občutek) in motorična vlakna (ta pa omogočijo gibanje telesa).

---> zaradi stiska živca (pravzaprav kombinacije kompresijskih in vlečnih mehanizmov), ki so posledica ponavljajočih gibov, poškodb, tumorjev, artritisi, motnje tekočinskega ravnovesja in podobno, živec več ni prehranjen, okoliško tkivo se vname-zato nastane oteklina kot obrambni mehanizem oziroma odziv telesa na vnetje- in nazadnje zmanjka prostor, da bi živec lahko v miru tam notri "živel".

---> tako informacije po živcu več ne morejo potovati in začnejo se pojavljati simptomi in znaki;

Zdaj je čas, da predstavim SIMPTOME (kar čuti klient) in ZNAKE (kar se opazi navzven)

Na začetku bolezni se simptomi najpogosteje pojavijo ponoči, z napredovanjem tudi čez dan, pri bolj napredovani bolezni pa so simptomi lahko stalni.

Zgodnji simptomi vključujejo:

˙bolečino (seva lahko tudi gor po roki),

˙odrevenelost in parestezije palca, kazalca, sredinca in radialne polovice prstanca.

Druga stopnja vključuje simptome, ki se čutijo čez dan, ko bolnik izvaja ponavljajoče se gibe roke ali zapestja, ali če ostane v istem položaju dlje časa. Bolniki lahko opazijo tudi nerodnost ob prijemanju predmetov, zaradi česar predmeti padajo iz rok

Eden od znakov sindroma je tudi suha koža in sprememba barve roke.

V kroničnih in/ali nezdravljenih primerih bodo mišice tenarja (mesnata/mišična blazinica na dlani od palca do mezinca) začele atrofirati (upadati mišična masa), saj izgubijo inervacijo (oživčenje) iz medianega živca.

Senzorično testiranje (testiranje občutka) lahko pokaže zmanjšanje ali odsotnost taktilnega občutka. Na primer, bolnik morda ne bo mogel razlikovati med vročim in hladnim z dotikom prizadete roke.

 Izginotje bolečine je pozna ugotovitev, ki pomeni trajno izgubo senzorike.

Klasifikacija sindroma karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala je najpogosteje razvrščen glede na resnost:

blag, zmeren, hud ali ekstremen

1.) Pri blagi obliki gre za otrplost in mravljinčenje v distribuciji medianega živca brez motoričnih ali senzoričnih izgub, pacientov spanec ni moten, prav tako ni sprememb v vsakodnevnih življenjskih aktivnostih.

2.) Zmerni SKK vključuje simptome blagega sindroma karpalnega kanala in izgubo zaznavanja v distribuciji medianega živca. Spanje postane moteno; lahko pride tudi do nekaterih sprememb v funkciji roke.

3.) Hud SKK vključuje simptome blagega in zmernega sindroma karpalnega kanala, šibkost in spremembe vsakodnevnih življenjskih dejavnosti.

Glede na čas trajanja SKK ločimo:

akutnega in kroničnega.

1.) Akutni sindrom karpalnega kanala je razmeroma redek in ima različne vzroke, kot so spontana krvavitev, tromboza, izpah metakarpalne baze, okužba, nosečnost in zlomi, pri čemer so glavni vzrok zlomi distalnega radiusa.

Akutne oblike SKK lahko razdelimo na

travmatske in atravmatske.

• Travmatski SKK je pogosto posledica poškodbe zapestja in karpalnih kosti,

• občasni atravmatični vzroki akutnega SKK pa so septični artritis, okužbe mehkih tkiv, kalcificirajoči tendinitis, tumorska kalcinoza, pigmentni vilonodularni sinovitis …

2.) Kronični SKK pa se začne postopoma in se včasih pojavi v posameznem prstu, kasneje pa se razširi na preostalo distribucijo medianega živca. Kronična oblika je veliko pogostejša in simptomi lahko trajajo več mesecev ali let. Vzrok kroničnega SKK je ugotovljen samo v 50 % primerov.

Glede na vzrok delijo SKK na:

• idiopatskega (vzroka ne poznamo),

• sekundarnega (izpahi, zlomi, artritis, poškodbe, sladkorna bolezen, nosečnost, tumor, hematom, debelost ...) in

• dinamičnega (patološka stanja, povezana z ročnim delom in ponavljajočim iztegovanjem in upogibanjem zapestja).

FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA

Cilji fizioterapije in rehabilitacije SKK so zmanjšanje stiska medianega živca v kanalu, izboljšanje obsega gibljivosti, zmanjšanje bolečine in parestezije (mravljinci), ohranjanje in povečanje mišične moči, ohranjanje funkcij roke in izobraževanje bolnikov.

Zdravljene sindroma je potrebno začeti čimprej.

"Običajno se izvaja 10-dnevni tečaj fizioterapije, ki se lahko večkrat ponovi po premoru 2–4 tednov. Funkcionalnost prizadete roke lahko povrnemo z ustreznimi fizioterapevtskimi rehabilitacijskimi programi (Soyuer 2021, 87–88). Sayles (2007, 11) poroča, da bi večina bolnikov morala doseči cilje v 6 obiskih ali 2 mesecih zdravljenja, odvisno od znakov in simptomov, priporočajo pa konzervativno zdravljenje 1–2x na teden, 6 tednov"

Potek:

• Če je gibljivost sklepa omejena, izvajamo mobilizacijo karpalnih kosti, da povečamo prostor v karpalnem kanalu. • Pacienta naučimo vaj za drsenje tetiv, ki jih je treba izvajati previdno, da se prepreči povečano otekanje. • Vaje za mobilizacijo medianega živca je treba izvajati 3–4x na dan. • Nežne statične vaje za zmogljivost mišič, pomembno je, da ne izzovejo simptomov SKK. • Dodajanje dinamičnih vaj za krepitev in vzdržljivost mišic, ko izometrične vaje ne izzovejo simptomov (uporaba vaj, ki pacienta pripravijo na vrnitev k funkcionalnim aktivnostim). • Vaje za fino motoriko prstov. • Učenje pacienta funkcionalne neodvisnosti: običajno so najbolj oteženi gibi upogibanje zapestja, ulnarna deviacija ter ponavljajoče se upogibanje in iztegovanje zapestja v kombinaciji s prijemom in ščipanjem. • Pomembno je spremeniti in prilagoditi vsakodnevne aktivnosti, da zapestje ostane v nevtralnem položaju in da se zmanjša pritisk na živec. • Pacienta je treba poučiti o mehanizmih kompresije in kako spremeniti ali odpraviti položaje rok, ki povzročajo pritisk na živec in jih hkrati naučiti varnih vaj za program domače vadbe.

Sindrom je stanje, ki se ga da reševati v vsakem okolju- Fizioterapija na domu je tako primerna za reševanje tudi takšnih težav.

-->Za zmanjšanje edema se uporabljajo krioterapija, masaža, elevacija uda, kompresijski povoji trakcija, podaljšano raztezanje, elektroterapija; galvanski tok, interferenčni tok …

-->Za zmanjševanje bolečine se uporablja krioterapija, TENS, ultrazvok, fonoforeza, interferenca, terapija z laserjem, kratkovalovna diatermija, mikrovalovna diatermija, nizkofrekvenčno impulzno magnetno polje, magnetoterapija, terapija z udarnimi valovi.

--> manualne tehnike (mobilizacije, nevromobilizacija, masaža..)